Peljali smo se 3,5 h po lu\u0161ni dolini z veliko vise\u010dimi mostovi. Ob prihodu v Kabayan sva sre\u010dala enega od vodi\u010dev v vasi, ki je bil zaseden, tako da smo se zmenili, da se kasneje zmenimo vse. Potem sva \u0161la v edino nastanitev v vasi. Dala sva oprat obleke (z obi\u010dajnim kompliciranjem, katere obleke smejo v su\u0161ilca in katere ne smejo na vro\u010do vodo) in so jih odli\u010dno oprali. Majice, za katere sva mislila, da ne bodo nikoli ve\u010d bele, so postale spet bele. Na koncu so pa \u0161e pozabili zara\u010dunati pranje.<\/p>\n
\u0160la sva na sprehod po vasi in do jame z kupom okostij (predvsem lobanj). Do tja gre\u0161 po ozkih pe\u0161-ulicah med vrtovi, sama jama je pa na vrtu ene hi\u0161e in tam z veseljem pobirajo vstopnino. Potem sva \u0161la na kosilo na slabo juho z ribo in \u0161e slab\u0161o juho z svinjino. Nato sva se odlo\u010dila za ambiciozen plan, da greva dobri 2h stran v eno od jam z mumijami.<\/p>\n
Na poti sta naju vodili dve sre\u010dni naklju\u010dji. V lodgu sva omenila, da greva tja in so nama povedali, kje morava zaviti z glavne ceste, ker bi to verjetno zgre\u0161ila. Po 2 urah hoje po cesti sva pri\u0161la do trgovinice, kjer sva \u017eelela kupiti vodo, ker je bila pot dalj\u0161a in bolj vro\u010da od pri\u010dakovanj. Vode niso imeli, so pa imeli zmrznjeno kokakolo. Spet sva slu\u010dajno omenila, da greva gledat mumije in nama je gospa povedala, da morava v vasi re\u010di za klju\u010d, ker je jama zaklenjena. Tako sva dobila klju\u010d in \u0161la v zelo strm klanec. Do jame naj bi bilo 30 minut. Midva sva rabila 40 minut in \u017ee skoraj obrnila, ker nama je \u017ee grozil povratek v temi. Med potjo je bilo tudi ve\u010d razcepov, tako da nisva bila niti prepri\u010dana, \u010de sva na pravi poti. Vmes sva opazila, da so ob poti pogoste 20 cm dolge pal\u010dke z majhno \u010drno vre\u010dko na njih in sva se odlo\u010dila, da so to markacije. Na koncu sva le na\u0161la jamo samo 10 minut pred vnaprej dolo\u010deno uro za obvezen obrat. Nekako sva tudi odprla zarjaveli klju\u010davnici in pogledala v majhno votlino – 3x2x1 m^3 \u2013 z lesenimi krstami. Naslednji izziv je bil si upati odpreti pokrov krste, ampak sva zmogla. Sledil je povratek z vra\u010dilom klju\u010da in ponovnim postankom na zmrznjeni kokakoli. Nazaj sva pri\u0161la \u0161e pred temo, \u010deprav so bile zadnji kilometer naglavne lu\u010dke \u017ee koristne, da sva bila bolje vidna.<\/p>\n\n\t\t