Prej\u0161nji zapis se je kon\u010dal na ladji iz Bohola do mesta Cebu na otoku Cebu. Po pristanku sva \u0161la direktno v taksi in na severno avtobusno postajo. Takoj sva se\u00a0lahko vkrcala na avtobus, ki je bil spet brez klime. Kmalu zatem smo se odpeljali proti najbolj severni to\u010dki otoka. Ano je prvi dve uri vo\u017enje mo\u010dno zvijalo v trebuhu in je bila zelo hvale\u017ena, da smo naredili postanek \u017ee pred\u00a0polovico poti. Po 5 urah vo\u017enje in samo 160 kilometrih smo prispeli do pristani\u0161\u010da in se vsi iz avtobusa prestavili na ladjico. V pristani\u0161\u010du so nas hoteli prepri\u010dati, naj vsi skupaj (bilo nas je 7) najamemo privat ladjico, ki bo od\u0161la takoj, ampak je pribli\u017eno 2x dra\u017eja na osebo. Nismo se pustili prepri\u010dati in smo se odlo\u010dili, da gremo na redno ladjo, ko bo le-ta \u0161la. In \u0161la je \u010dez 10 minut, mi pa smo bili edini potniki. So nam jo pa 20% preve\u010d zara\u010dunali, kot sva ugotovila nazaj grede. Ladijski motor pri\u017eigajo na zelo zanimiv na\u010din. V podpalubje spustijo\u00a0debelo vrv, in potem jo dva hitro potegneta nazaj gor. Kot pri\u017eiganje majhnega izvenkrmnega motorja, smo da je motor precej ve\u010dji.<\/p>\n
Pol ure kasneje smo prispeli do otoka. Ker je bila nepravilna vi\u0161ina plime (zdi se nama, da je vedno nepravilna), smo se zasidrali in izkrcali na manj\u0161i \u010dolni\u010dek, ki nas je odpeljal do obale. Ko smo \u017ee bili na \u010dolni\u010dku, so nas obvestili, da ga moramo dopla\u010dati in smo ga, ker itak nismo imeli izbire. To se nam je zdelo malo za lase privle\u010deno, ampak sva nazaj grede ugotovila, da je to normalno dopla\u010dilo.<\/p>\n\n\t\t