Pattaya je obmorsko mesto na Tajskem, okrog 100 km jugovzhodno od Bangkoka. Zaradi te bli\u017eine je zelo popularno pri turistih, predvsem pri organiziranih turisti\u010dnih skupinah. Temu primerne so tudi cene.<\/p>\n
Midva sva v Pattayo priletela iz Singapurja, ker je bil to najcenej\u0161i let v Indokino<\/a>. Po nekem naklju\u010dju sva na\u0161la ta let, ker pred tem sploh nisva vedela, da obstaja to letali\u0161\u010de. V resnici je to neko manj\u0161e in napol voja\u0161ko (biv\u0161e voja\u0161ko) letali\u0161\u010de. Avion je bil 3\/4 prazen, kljub temu, da je bil nizkocenovnik. Letali\u0161ka stavba pa zelo majhna – 2 vrsti za pregled potnih listov, majhen prostor za kup prtljage in je \u017ee konec. Na sre\u010do so kljub pozni uri (10:30 zve\u010der) prodajali tudi lokalne SIM kartice in prevoz do mesta. Dodatno sre\u010do sva imela, da sva v Singapurju preostale singapurske dolarje zamenjala v tajske bahte, ker druga\u010de bi imela te\u017eave priti do denarja. Takoj po prihodu iz letali\u0161ke stavbe sta naju z leve in desne glasno napadli dve skupini, ki sta ponujali prevoz do mesta. Na random sva \u0161la k desnim, ampak so itak imeli oboji isto ceno. Zdi se nama, da smo se celo peljali z istim kombijem. Po 10 minutah vo\u017enje se je voznik odlo\u010dil, da on v resnici ne vem kam nas mora peljati, kljub temu, da smo vsi njemu in ostalim organizatorjem prevoza \u017ee ve\u010dkrat povedal in pokazali kam gremo. Tako smo mu na semaforjih ponovno na telefonih kazali kam \u017eelimo. Midva sva bila prva na vrsti, ker sva imela hotel v sosednjem mestu od Pattaye v upanju, da bo manj turisti\u010dno. Na\u0161li smo brez te\u017eav.<\/p>\n V hotelu so nama najprej dali sobo s pogledom na morje (beri: s pogledom na kup elektri\u010dnih \u017eic na strehi. Za \u017eicami je bila potem cesta, za cesto drevo in \u0161ele potem morje). Ko sva se \u017ee razpakirala in se je Ana tudi \u017ee stu\u0161irala, je receptorka ugotovila, da sva v resnici rezervirala in pla\u010dala sobo brez razgleda, tako da sva se morala preseliti \u010dez hodnik. V prvi sobi sva pod blazino pozabila Anino torbico za okrog vratu z dokumenti in denarjem. Na sre\u010do sva to \u0161e pred spanjem ugotovila in jo dobila nazaj.<\/p>\n Naslednje 3 dni sva le\u017eala v hotelski sobi in redko zbrala energijo za odhod iz sobe. Delala sva plan za naprej in se trudila pisati blog za nazaj. Internet je bil ful hiter. Soba je bila kul razen, da sva zama\u0161ila WC in potem uporabljala tistega za goste restavracije v pritli\u010dju. Eno popoldne smo bili tudi brez vode v celem hotelu.<\/p>\n Med odhodi iz hotela sva uspela kupiti nov repelent za komarje in antimalarike ter poslati \u0161e en paket domov. Tokrat sva dobila celo sledilno \u0161tevilko, da sva lahko spremljala njegovo lokacijo. Prej\u0161ni paket \u0161e ni pri\u0161el domov, pa sva ga poslala skoraj mesec dni pred tem.<\/span>1<\/sup><\/a><\/span> Kopat sva s \u0161la samo enkrat. Voda je bila resda samo \u010dez cesto, ampak je bila mivkasta pla\u017ea, mlaku\u017easto topla in umazano motna voda.<\/p>\n\n\t\t