Za naslednjo destinacijo sva imela v na\u010drtu iti na otok Pulau Pangkor. Ker je le-ta priljubljena vikend to\u010dka, sva \u010dakala na nedeljo popoldne, da se izogneva gne\u010di. Imela pa sva \u017ee dovolj Kuala Lumpurja in sva se \u017eelela nekam premakniti. \u0160la sva v Ipoh, ki je pribli\u017eno v pravi smeri. Ko sva v guesthousu spra\u0161evala o avtobusih do tja (Kuala Lumpur nima glavne avtobusne postaje, kjer bi lahko izvedel to, ampak ima ene 4, tako da mora\u0161 najprej vedeti, na kateri ustavlja tvoj avtobus, da ti lahko potem povedo, kdaj pelje), so nama rekli, da je vlak bolj\u0161a opcija, da stane podobno in traja podobno in da ima postajo bolj v centru Ipoha. V Lonely Planetu sicer pi\u0161e, da je vlak 50% po\u010dasnej\u0161i in 50% dra\u017eji, je pa res da je postaja v centru, avtobusna pa 8 km pro\u010d. V guesthousu so tudi rekli, da so vlaki pogosti, ve\u010dkrat na uro. Ko sva o tem iskala na internetu, sva na\u0161la samo en vlak vsaki 2 uri, seveda se je pa ravno to soboto zamenjal urnik vlakom.<\/p>\n
Tako sva \u0161la na bli\u017enjo \u017eelezni\u0161ko postajo, ki je bila v\u010dasih glavna za Kuala Lumpur, sedaj pa so zgradili novo nekaj km stran. Zato je ta stara postaja ogromna in prazna. Hotela sva kupiti karte za vlak \u010dez 30 minut, ampak je bil vlak \u017ee razprodan in prav tako naslednji. Tako sva imela skoraj 6 h \u010dakanja do vlaka. Z vso prtljago na hrbtu se nama ni dalo ni\u010d po\u010deti, tako da sva sedela v \u010dakalnici in brala vodi\u010da za naprej. Na televiziji v \u010dakalnici so vrteli filme s pretihim angle\u0161kim zvokom, tako da sva delno pogledala tudi filma RoboCop in zadnjega Spider Man-a. Med Fast Five, ki sva ga gledala \u017ee pred tem, pa sva \u0161la na kosilo v bli\u017enjo menzo.<\/p>\n
Izvedela sva, da v Kuala Lumpurju v resnici ni tako veliko smoga kot izgleda, ampak da so na Sumatri in v Indonezijskem delu Bornea gozdni po\u017eari in da je tudi do sem pri\u0161el dim. Po\u017eari so pa delno umetni, ker je tako najla\u017eje iz gozda dobiti zemljo. \u010ce koga zanimajo podrobnosti, je tale Wikipedija \u010dlanek kar primeren: https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/2015_Southeast_Asian_haze<\/a> . Zato je v Kuala Lumpurju vidljivost 2 km, na Pulau Pangkorju 4-6 km in ni razgleda in sonca in obla\u010dkov in ladij v daljavi. V Kuchingu, kamor greva 15. oktobra, s pred mesecem dni celo zapirali \u0161ole zaradi dima. Zmanj\u0161ano vidljivost imajo tudi v vseh ostalih dr\u017eavah jugovzhodne Azije in govori se, da bi lahko tako ostalo do okoli novega leta.<\/p>\n Na vlaku sva spala in\/ali \u0161e naprej brala vodi\u010da. V Ipohu sva na \u017eelezni\u0161ki postaji za ve\u010derjo jedla poceni (60 centov), ampak slab vafelj.<\/p>\n Pred \u017eelezni\u0161ko postajo se je odvijala neka prireditev s kitajskimi zmaji na palicah (glej slike). Malo sva jo opazovala, izvedela da naj bi \u0161lo za proslavitev neke vrnitve nekega voditelja. Potem sva \u0161la v hotel. Odlo\u017eila sva prtljago in se vrnila v center, ampak se je prireditev \u017ee nehala, ljudi pa je bilo vseeno polno. V parku imajo stezo za rolanje, podobno kot mi drsali\u0161\u010de pozimi. Poleg tega so popularni avtomobili za majhne otroke, ki jih star\u0161i upravljajo na daljinca, da otroku ni treba hoditi.<\/p>\n Hotelska soba je bila 2x dra\u017eja kot guesthouse v Kuala Lumpurju (torej 20 \u20ac) in je bila na prvi pogled tudi 2x bolj\u0161a. Imela sva klimo in lastno kopalnico. \u017dal je imela zelo tanke stene, tudi zunanje, in je bila nad prometno ulico. S \u010depki v u\u0161esih sva se nekako uspela naspati.<\/p>\n Po te\u017eavah s prevozom sva \u017eelela biti naslednji dan sigurna, da bova pri\u0161la v Lumut, od koder se gre z ladjo na Pulau Pangkor. Zadeva v Ipohu je blazno komplicirana, ker imajo staro glavno postajo 8 km ju\u017eno od mesta in novo glavno postajo 10 km severno od mesta in glavno postajo za lokalni promet v centru. Po kak\u0161ni uri googlanja, polni zastarelih podatkov in nedelujo\u010dih povezav sva se vdala in \u0161la na postajo v centru, ker so nama tako rekli na recepciji. Na postaji je bilo okrog 10 oken\u010dkov, kjer vsak skrbi za svojo skupino linij, poleg tega so linije razporejene med nekaj podjetij in se lahko podvajajo med podjetji. Zaradi hrupa ne-najnovej\u0161ih avtobusov je tudi te\u017eko razumeti osebo za oken\u010dkom. \u0160ele v drugo sva uganila okence, kjer sva izvedela, na kateri avtobus greva, ampak da ne peje do Lumuta, temve\u010d do Manjunga, od tam naprej pa naj bi se dalo priti v Lumut. Google maps je sicer zadel regijo Malezije, ampak nama je za 30 km na 80 km dolgi poti narobe povedal, kje je ta kon\u010dna postaja.<\/p>\n Z avtobusom sva se peljala 2 uri in prispela v ta Manjung. \u0160ofer nama je rekel, da morava do Lumuta, ki je 6 km stran, vzeti taksi. Taksiji na postaji imajo cenik do sosednjih mest in vasi, tako da ni nobenega barantanja ali taksimetra.<\/p>\n V Lumutu sva \u0161la na kosilo, in ker \u0161e vedno nisva vedela, kaj je kaj, sva naro\u010dila nekaj naklju\u010dnega. Jaz sem dobil neko zelo zelo peko\u010do juho. V Thai Inn-u sem \u017ee pojedel jed s tremi ogenj\u010dki brez jokanja, tega pa sem samo pol in s solznimi o\u010dmi.<\/p>\n Sledila je vo\u017enja z ladjico in taksi, ponovno po ceniku. Kon\u010dno sva prispela v “resort” na Pulau Pangkor-ju, ki nama ga je predlaggal taksist. Dobro sva izbrala, da sva \u0161la \u0161ele v nedeljo popoldne, ker je bilo, sklepam po gne\u010di za ladjo za odhod iz otoka, veliko ljudi \u010dez vikend.<\/p>\n Popoldne sva \u0161la se na sprehod po pla\u017ei. Scene z gugalnicami me mo\u010dno spominjajo na Piko Nogavi\u010dko. Na koncu pla\u017ee je zanimiv kitajski tempelj. Pred njim je kip Racmana Jake… (glej slike)<\/p>\n Tukaj je veliko opic (Macaque<\/a>) in precej Hornbill<\/a> pti\u010dev. Slike pridejo v naslednjem prispevku.<\/p>\n\n\t\tNaprej proti Ipoh-u<\/h2>\n