{"id":604,"date":"2015-11-10T12:51:06","date_gmt":"2015-11-10T10:51:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.gos-gre.si\/?p=604"},"modified":"2017-08-19T16:24:30","modified_gmt":"2017-08-19T14:24:30","slug":"v-kuching","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.gos-gre.si\/?p=604","title":{"rendered":"… v Kuching"},"content":{"rendered":"

Prva te\u017eava, na katero naleti\u0161, ko pride\u0161 v novo mesto, je, kje bo\u0161 spal? Ker sva z \u017digom ugotovila, da porabiva enako \u010dasa in energije, za to da preko spleta rezervirava preno\u010di\u0161\u010de, kot da ga preko spleta poi\u0161\u010deva in se nato pojaviva tam na vratih, sva se odlo\u010dila za drugo opcijo. Tako sva prvo uro v Kuchingu prebila ob sprehajalni poti ob Sarawak reki in iskala primeren hostel. Po nekaj desetminiuten iskanju se naju je skupina Nemcev usmilila in so nama predlagali hostel, v katerem so spali. Po dalj\u0161em iskanju hostla, katerega napis z imenom je tako dobro skrit, da sva \u0161la trikrat mimo, sva na recepciji izvedela, da nimajo prostih postelj. Kar naju je postavilo nazaj na za\u010detek. Na\u0161la sva novi hostel, pri\u0161la do vrat, nato pa se ponovno posvetila telefonom in internetu, saj je na vratih pisalo, da sprejemajo samo goste s predhodno rezervacijo. Nekako sva se odlo\u010dila, da je la\u017eje rezervirati ta hostel preko neta kot poiskati novega. Namen sva imela ostati v tem hostlu le eno no\u010d, a sva nato podalj\u0161ala na dve, saj se je \u017diga slabo po\u010dutil in se nama ni dalo premakniti v prvi hostel. Ni\u017eja cena in delujo\u010d internet ter tu\u0161, iz katerega ni samo curljalo, so naju prepri\u010dali, da je sprememba lokacije vseeno potrebna. Tako sva se za drugi dve no\u010di zna\u0161la v hostlu, ki so nama ga predlagali Nemci in bila z njim veliko bolj zadovoljna kot s prvim.<\/p>\n

\"Napis<\/a>

Napis na vratih hostla<\/p><\/div>\n

Meni je bil Kuching veliko bolj v\u0161e\u010d kot Kuala Lumpur. Zrak sicer ni bil bolj \u010dist in tudi vidljivost ne dosti bolj\u0161a, a mesto diha \u010disto na druga\u010den na\u010din. Ob reki imajo lepo sprehajalno pot, ob kateri se zve\u010der odprejo stojnice s hrano in spominki, v Chinatown-u sva na\u0161la trgovinico s \u010dajem iz ri\u017ea in dobrotami, ki so postale najin zajtrk, v Indijskem delu mesta pa sva si privo\u0161\u010dila nepozabno ve\u010derjo, pri kateri nisva niti pribli\u017eno vedela, kaj vse sva naro\u010dila, dokler nisva dobila na mizo dovolj hrane za pet oseb. Ob\u010dutek, da se z natakarjem, ki nama je predlagal, kaj naj jeva, nismo prav dobro razumeli, se je izkazal za pravilnega. A ni\u010d zato. Riba je bila dobra, zelenjava tudi, juha iz \u0161koljk niti ne, po nekaj gri\u017eljajih omlete iz ostrig pa sva se odlo\u010dila, da jo definitivno lahko pustiva ve\u010d kot pol na kro\u017eniku. Ugibala sva, koliko naju bo ta ve\u010derja stala. Predvidevam, da si lahko predstavljate, kdo je bil bli\u017eje :P Ko smo ravno pri hrani, ne smem pozabiti omeniti posebne ve\u010dplastne torte, ki jih prodajajo v Kuchingu. Skupaj zme\u0161ajo nekaj moke, jajca in velike koli\u010dine masla ali margarine, za okus pa dodajo nekaj sadja. Kupila sva eno iz borovnic in eno iz lubenice. Prva je bila bolj\u0161a. Verjetno zato, ker je vsebovala manj masla.<\/p>\n\n\t\t