Ko sva se vrnila v Miri, sva se odpravila v do-it-yourself pralnico. Pri pranju sva se nau\u010dila eno pomembno lekcijo. Obleke se veliko bolje operejo, \u010de jih da\u0161 najprej v pralni stroj in \u0161ele nato v su\u0161ilec\u2026<\/p>\n
No\u010d sva prespala v istem hostlu kot nazadnje, ko sva bila v Miri. Naslednji dan naju je prijatelj od lastnice hostla zapeljal v glavno mesto Bruneja, Bandar Seri Begawan (BSB). Vo\u017enja je trajala pribli\u017eno tri ure, z vsemi vmesnimi postanki, kot so prevzem neznanega avtomobilskega dela, tankanje in prehod \u010dez mejo. Ve\u010dino \u010dasa smo se vozli nekaj deset kilometrov \u010dez omejitev. Ceste v Bruneju so \u017diga spominjale na Albanijo \u2013 torej 5\u00a0km lepe, potem pa 500\u00a0m razrite.
\nNa podlagi mnenj popotnikov, ki sva jih sre\u010dala v Mulu parku, sva si ustvarila sliko o pustem mestu brez \u017eivljenja in polnem dragih avtomobilov. Moram priznati, da sva bila prijetno presene\u010dena. Ne bom rekla, da bi se takoj preselila tja, a BSB \u0161e zdale\u010d ni bilo tako dolgo\u010dasen, kot so ga opisovali.
\nV mestu sva imela le dobri dve uri \u010dasa, saj sva lovila zadnjo ladjo na otok Labuan, zato sva si pogledala le najve\u010djo mo\u0161ejo z zlato kupolo, se sprehodila skozi manj\u0161i del centra in pre\u010dkala most do ‘vodne vasi’, ki jo sestavljajo hi\u0161e na kolih, pod katerimi je ve\u010dino \u010dasa morje.<\/p>\n
\n\t\t