Vo\u017enja z ladjico v Kota Kinabalu je bila vse prej kot prijetna. Pogledali smo skoraj dva filma in vse kar sem dosegla z gledanjem v ekran je bila slabost. Ves \u010das naju je kljub anorakom zeblo in kar velik del poti smo se guncali na valovih. Tako sva bila zelo vesela, ko sva lahko kon\u010dno stopila na pomol v Kota Kinabauju.
\nSledila sva priporo\u010dilu gospoda z Brunejske avtobusne postaje in odlo\u017eila nahrbtnike v precej majhnem, a prijetnem guesthousu. Tudi tukaj so imeli ma\u010dke, po stenah pa so bili nalimani razni posterji, izrezki iz \u010dasopisov, reklame turisti\u010dnih agencij in predlogi za hotele v drugih malezijskih mestih.
\nProti ve\u010deri sva se odpravila na no\u010dni market. Razumem, zakaj nekatere vzdu\u0161je na takih marketih privla\u010di, a zame je sprehod skozi obilico ljudi ter stojnic z razno hrano in pija\u010do, spominki ter oblekami predstavljal precej neprijetno izku\u0161njo. \u017digu je bil market \u0161e kar v\u0161e\u010d, tako da verjetno ne bom imela sre\u010de, da bi se takim zadevam v prihodnje lahko izognila.
\nNaslednji dan sva imel v na\u010drtu obisk \u017eivalskega vrta, vendar bi zamudila jutranje hranjenje, ker sva prepozno vstala. Na informacijah nama niso znali povedati, \u010de hranjene poteka tudi ob popoldnevih. Ker nisva na\u0161la pravega kombija, s katerim pride\u0161 do \u017eivalskega vrta, sva se odlo\u010dila, da greva na sprehod po mestu in preizkusiti sre\u010do v nakupovalnih centrih. Potovanje po Maleziji se je namre\u010d bli\u017ealo koncu in potrebno je bilo na\u010drtovanje potovanja po Filipinih. Preiskala sva vsaj \u0161tiri razli\u010dne centre, a brez uspeha. Razo\u010darana, brez vodi\u010da in utrujena od \u2018nakupovanja\u2019 sva se vrnila v guesthouse, kjer sva de\u017eevno popoldne pre\u017eivela v dru\u017ebi ra\u010dunalnika, malezijskega vodi\u010da in Kobota (e-book readerja).<\/p>\n
\n\t\t