{"id":954,"date":"2015-12-25T06:17:02","date_gmt":"2015-12-25T05:17:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.gos-gre.si\/?p=954"},"modified":"2017-08-19T16:24:30","modified_gmt":"2017-08-19T14:24:30","slug":"na-jezero-taal","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.gos-gre.si\/?p=954","title":{"rendered":"… na jezero Taal"},"content":{"rendered":"

Iz Manile sva pobegnila na jug, v mestece Tagaytay. Mesto le\u017ei na hribu nad jezerom Taal in ponuja prekrasen pogled na samo jezero ter otok sredi jezera. Jezero Taal delno zapolnjuje kaldero Taal. Kar naredi to jezero res posebno, je redek pojav jezera na otoku, ki ima na sredini otok, na katerem je jezero, na katerem je nato \u0161e en otok. Se pravi: na filipinskem otoku Luzon je jezero Taal, na katerem je Vulkanski otok, na katerem je Vulkansko jezero, na katerem je oto\u010dek.<\/p>\n

Naju je avtobus s ju\u017ene avtobusne postaje v Manili odlo\u017eil v Tagaytayu na vrhu ulice, kjer sva imela rezerviran hotel. Ker sva zaupala google maps, sva naredila manj\u0161i krog ter si ogledala \u0161e sosednje ulice, preden sva vpra\u0161ala za smer slabih 20 m pred hostlom.<\/p>\n

Ideja je bila, da se \u0161e isti dan odpraviva na Vulkanski otok in se povzpneva do Vulkanskega jezera, a \u017eal ni bila izvedljiva. Izlet bi nama vzel vsaj 4 h, midva pa sva pri\u0161la sredi popoldneva. Tako sva se v hostlu domenila, da greva naslednji dan zjutraj in se odpravila na razgledno to\u010dko in na lov na hrano. Razgled je bil \u010dudovit, \u010deprav se ne vidi jezera na otoku. Pri hrani sva ugotovila troje: prvi\u010d, hrane v eatery<\/span>1<\/sup><\/a><\/span> ne grejejo; drugi\u010d, \u010de pri pici pi\u0161e, da je za 2 do 3 osebe, jo lahko brez te\u017eav poje\u0161 sam; in tretji\u010d, pala\u010dinke v Pancakehouse so zelo dobre in drage.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na jezero Taal in Vulkanski otok s Tagaytaya<\/p><\/div>\n

Naslednji dan sva se zbudila zgodaj, saj sva upala, da uspeva \u0161e isti dan priti pod vzno\u017eje Mt. Pinatubo, ki je 2-3 h vo\u017enje z avtobusom severno od Manile. Med zajtrkom (imeli so kosmi\u010de!) naju je gospodi\u010dna z recepcije obvestila, da so v\u010deraj pri\u0161li novi gostje, ki bi si danes prav tako \u017eeleli iti na otok, vendar bi \u0161li kasneje. \u010ce bi \u017eelela, bi lahko \u0161la z njimi, kar bi pomenilo, da bi si delili stro\u0161ke ladjice. Po kratkem premisleku sva se odlo\u010dila, da greva z njimi in ostaneva tu \u0161e en dan. A ko sva to povedala gospodi\u010dni je o\u010ditno pri\u0161lo do nesporazuma, saj naju je \u010dez dobre pol ure obvestila, da naju \u010daka tricikel, ki naju bo zapeljal do vasice na robu jezera, kjer naju bo nato ladjica zapeljala na otok. Ker sva pri\u010dakovala, da bomo \u0161li \u0161ele \u010dez kak\u0161no uro ali dve, nisva imela ni\u010desar \u0161e pripravljenega. Sledilo je hitro pakiranje. Voznik tricikla naju je mirno \u010dakal v dnevni sobi, nato pa naju zapeljala do ladjice. Na ladjici so nama dali re\u0161ilne jopi\u010de in pokazali na plahto. Sprva nisva razumela, kaj naj bi z njo po\u010dela, a sva kmalu ugotovila, da slu\u017ei kot \u0161\u010dit pred pr\u0161e\u010do vodo. Kljub plahti sva bila zelo mokra. Na otoku sva se morala prvo ogniti ljudem, ki so nama \u017eeleli prodati stvari, ki jih nisva \u017eelela in pla\u010dati vstopnino v park<\/span>2<\/sup><\/a><\/span>. Nato naju je voznik ladjice pospremil do poti, ki vodi do jezera. V prvih nekaj metrih te poti, so nama doma\u010dini na vsak na\u010din \u017eeleli prodati vodi\u010da z izgovorom, da je do razgledi\u0161\u010da vodi veliko poti in se hitro izgubi\u0161. Izka\u017ee se, da se v teh pol ure hoje zelo te\u017eko izgubi\u0161, saj je pot dobro uhojena, zahvaljujo\u010d se konjem, ki jih lahko najame\u0161 (za neprimerno visoko ceno), da te ponesejo na vrh. Pot se ves \u010das rahlo vzpenja. Na koncu pride\u0161 na rob kaldere, v kateri se nahaja Vulkansko jezero. Seveda so na koncu poti ponovno ljudje, ki ti \u017eelijo prodati stvari, ki jih ne \u017eeli\u0161 (kot npr. igranje golfa). Si \u017eeli\u0161 morda ogledati ‘rde\u010do lavo’<\/span>3<\/sup><\/a><\/span>? Pla\u010dati mora\u0161 \u0161e enkrat toliko kot je vstopnina na otok. Precej nezadovoljna, a z lepimi slikami, sva se vrnila k recepciji parka. Tam so doma\u010di dijaki napadli \u017digo z nekaj stranmi dolgim vpra\u0161alnikom o mnenju o parku, koliko \u010dasa je potreboval do razgledi\u0161\u010da, dohodkih njegove dru\u017eine, stro\u0161ki potovanja… Seveda je vsa izmenjava potekala v polomljeni angle\u0161\u010dini.<\/p>\n\n\t\t