Where is this file used? Never? index.php

… v Preah Vihear

O prevozih v Kambodži sem že pisal. Vožnja iz Ban Lunga v Preah Vihear City je bila med bolj neprijetnimi na potovanju. Ob 7:00 sva bila pripravljena, da naju pobere kombi. Pobral naju je ob 7:40 in sva bila prva potnika. Potem smo pobrali še ostale turiste. Ker še nismo bili polni, so želeli napolniti kombi z domačini. Še uro in pol smo se peljali okrog, ker nihče ni želel z nami. Potem smo končno pobrali eno družino in se odpeljali. Med njimi je bil en majhen otrok, ki se je celo pot drl. Vsakič ko je zaspal, se je ena od mame, babice, tete in varuške odločila, da ga je nujno treba podojit ali prestavljati čez cel kombi ali se igrat z njim ali katerakoli kombinacija naštetih stvari, tako da se je zbudil in začel dreti.

Kombi je šel v Siem Reap, midva pa sva na srečo izstopila že na dveh tretjinah poti (po 300 km in 5 urah). Voznik je sicer pozabil na naju, tako da smo se odpeljali mimo in potem nazaj.

V Preah Vihearju sva se ustavila zaradi “bližnjega” istoimenskega templja. Bližnji je v narekovajih, ker je do templja 120 km. Bližje templju je težko priti. 30 km pred templjem je zadnje mesto in do tja naj bi se dalo priti z avtobusom, ter tam prespati. V centru in na avtobusni postaji nisva našla nobenih informacij o tem avtobusu, so nama pa vsi ponujali privaten prevoz do tja ali kar do templja. Še najbolj vztrajen je bil en možakar, ki bi naju z vso prtljago na motorju odpeljal do mesta. V upanju, da bova dobila boljše informacije, sva se peš po soncu z vso prtljago odpravila dober kilometer stran do turističnih informacij. Bile se odprte, ampak v njih ni bilo nikogar. Tako sva šla nazaj in v hotel. Soba je bila malo umazana, tako da bi bilo bolje, če bi jo zavrnila, ampak kot sva kasneje izvedela je bila to edina poceni nastanitev v mestu.

Potem sva se odpravila v center, najprej jest in potem nadaljevat z zbiranjem informacij kako do templja. Med potjo sva srečala dva Novozelandca, ki sta vedela približno toliko kot midva, tako da smo se zmenili, da se obvestimo, če najdemo ugodno ponudbo in da gremo lahko skupaj z avtom, da si delimo stroške. Onadva sta šla potem do turističnih informacij, kjer še vedno ni bilo nikogar, ampak se je našel nekdo v bližini, ki je ponudil prevoz za $90. Midva pa sva v centru dobila ponudbo za $60. Noben ni pod nobenim pogojem spustil začetne cene niti za dolar. Tako smo potem vsi štirje šli do najinega modela in se zmenili.

Vmes sva na pokriti tržnici ugodno kupila visečo mrežo (slike bodo v prihodnjih blogih).

Ana se je slabo počutila, tako da je za večerjo jedla kruh in šla zgodaj spat, jaz pa sem se sam odpravil v gostilno na večerjo. Tam sem srečal Novozelandca, ki sta skoraj že pojedla, ampak sta me počakala in smo kar dolgo debatirali.

Tempelj

Tempelj Preah Vihear je na vrhu hriba na meji med Tajsko in Kambodžo. Spada v isto obdobje kot Angkor Wat. Na Kamboško stran je “stena”1, iz Tajske strani pa bolj položen dostop. Načeloma gre meja po grebenu (razvodju), ampak je ta tempelj izjema. Vsakih nekaj let (nazadnje 2011) se zato tam malo streljajo. Poleg tega je v in okoli templja kar precej vojakov. Vojaki imajo tudi postavljen daljnogled skozi katerega opazujejo turiste s Tajske, ki iz daljave opazujejo tempelj, a do njega ne smejo. Skozenj smo lahko pogledali tudi pridni turisti :).

Kot dogovorjeno smo se odpeljali do templja oziroma do vznožja. Tam kupiš karto in prevoz do templja z jeepom ali motorjem. Tempelj je bil kul, ampak vse sešteto malo predrag. Več pa v slikah.

Na poti nazaj v mesto Preah Vihear nam je počila guma. Voznik jo je zamenjal, ampak je bila rezervna guma praktično prazna. Tako smo se malo počasneje odpeljali do naslednje lokacije, kjer smo jo lahko napolnili. Ob prihodu nazaj v mesto sva se odločila, da nima smisla tu prespati še ene noči in da bova poizkusila iti naprej v Siem Reap. En kombi z prostorom za nas 4 je imel odhod 15 min po tem ko smo začeli spraševati po prevozih, tako da smo pohiteli po prtljago, v pekarno po kosilo in nazaj. Ob pomanjkljivem internetu sem uspel rezervirati sobo. Malo pred prihodom v Siem Reap pa sem presenečen ugotovil, da sem jo rezerviral v napačnem (drugem kot sem želel) hostlu. Po nekem naključju je bila nova lokacija samo 50 metrov stran od originalne.

… v Ban Lung (novo leto)

Ker je bilo tik pred novim letom, naju je skrbelo, da bo vse zasedeno, tako da sva po mailu rezervirala prenočišče. Ob prihodu v mesto sva bila presenečena, ko naju je na postaji čakal tuk-tuk, ki naju je odpeljal do prenočišča dober kilometer stran od centra.

Tu sva ostala 3 noči in večinoma počivala. En dan sva se s kolesom odpeljala do bližnjega in zelo okroglega jezera, kjer sva se tudi kopala. Vrhunec dneva je bil, ko je na pomol, na katerem sva sedela, prišla skupinica menihov, ki so se tudi prišli kopat. Tako da sva imela manjši vpogled v to, kako imajo okoli sebe namotano haljo.

Večkrat sva obiskala pokrito tržnico v centru mesta z ozkimi hodniki. Želela sva kupiti kakšno ruto, ampak nisva našla nobene primerne. Sem si pa kupil nov zvezek, ker sem prejšnjega že popisal, kljub temu, da imajo vsi zvezki čudno narisane črte (nek ne-kvadraten karo).

Naredila sva plan do konca potovanja, ki sva ga sicer potem močno spremenila. Po novem letu se počasi premakneva v Siem Reap in imava 4-5 dni za ogled Angkor Wata. Potem greva na Tajsko na kakšen treking, v Bangkok in domov.