Kategorija Jugovzhodna Azija

Potovanje v jugovzhodno Azijo.
6. oktober 2015 – 18. januar 2016.
Spodaj je seznam vseh prispevkov od najmlajšega do najstarejšega.

Končni prispevek

Danes je ravno eno leto od kar sva šla na potovanje. Končno sva do konca spacala blog in tokrat pišem o statistiki potovanja in bloga, ter kaj bo z blogom od sedaj naprej. Na potovanju sva se enajstkrat peljala z avionov, drugih prevoznih sredstev pa nisva štela. Na blog sva napisala 50 prispevkov z 26060 besedami v tekstu ter 5631 besedami pri opisih 1345 slik. To je v povprečju 300 besed in skoraj 13 slik na dan potovanja. Posnela sva skoraj 17000 slik , kar je povprečno 160 na dan. Koliko videa sva posnela še nisva izračunala, objavila pa sva Preberi vse

… domov

Ker so bili v najinem hotelu v Bangkoku tečni, sva morala plačati sobo za celo noč, čeprav sva jo zapustila že ob 9ih zvečer. Ampak je to stalo skoraj isto kot doplačilo za hranjenje prtljage po checkoutu. Poleg tega sva se lahko tako tudi stuširala in v miru spakirala vse nove nakupe. Vsi nakupi so šli v nahrbtnike, tako da ni bilo potrebno obuti gojzarjev. Zvečer sva se torej s taksijem in nadzemno železnico odpeljala na letališče. Let je bil šele ob 7ih zjutraj, a so bile nočne povezave tako slabe, da sva šla raje že zvečer na letališče. Hotela Preberi vse

… v Bangkok (drugič)

Iz Trata sva se odpeljala v Bangkok. Bangkok ima obupen javni prevoz. Ladjice so kul, ampak vozijo samo po reki. Tiste, ki vozijo po stranskih kanalih se je pa težko naučiti uporabljati. Enako je z avtobusi. Nad in podzemna železnica pa sta redki in dragi. So pa vsaj taksiji poceni. Tako sva se od avtobusne postaje do hotela odpeljala s taksijem. Hotel sva imela eno ulico stran od Th Khao San (ki je znana tudi/predvsem po tem, da se na njej začne knjiga The Beach). Iz hotela sva se peš odpravila proti marketu amuletov, kamor sva prišla tik po zaprtju. Preberi vse

… na Ko Wai

V Trat sva prišla pozno zvečer. Začuda naju ni nihče pričakal in napadel, če želiva prenočišče. Sprehodila sva se v smeri nekega prenočišča, ki sva ga našla na internetu. Med potjo so naju eni prijazno ogovorili, če rabiva sobo in sva šla pogledat. Bilo je kul, tako da sva šla k njim. Zraven guesthousa imajo thai boxing telovadnico (na prostem), tako da sva lahko med zajtrkom opazovala trening. Za večerjo sva šla na večerni market in sva bila navdušena. Dosti boljša hrana, več hrane in ceneje kot v Laosu in Kambodži. Na poti nazaj sva kupila še karto za na Preberi vse

… v Kambodžo – zaključen prispevek

Zadnje jutro v Kambodži sva vstala zgodaj, ker sva imela zgodnji prevoz, ampak ne tako zgodaj kot prejšnje dni – šele ob 5:30. Ob 6:20 sva želela zajtrkovati, a je bila sosednja restavravcija zaprta, kljub temu, da so nama prejšnji večer rekli, da odprejo bo 6ih. Tako sva jedla stare rogljičke in podobno iz trgovine. In potem do 7:40 čakala najin prevoz. Pobral naju je tuk-tuk in odpeleljal na neko ulico nekje v mestu. Tam sva se postavila na pločnik in čakala naprej, tuk-tuk pa je šel po druge potnike. Počasi nas je bilo na tistem pločniku vedno več. Enkrat Preberi vse

… k Angkor-ju (Siem Reap)

Končno je na vrsto prišel Angkor. Lokacija izglasovana kot prva znamenitost sveta po Lonely Planetu. Lokacija okoli katere sva zgradila drugo polovico potovanja, saj sva se trudila ogniti največji gneči med božičem in novim letom. Skladno z veličastnostjo in velikostjo templjev, je ta blog zelo dolg. Angkor Na območju Kambodže in okolice je bil med leti 802 in 1431 Khmerski imperij. Med 944 in 1431 je bilo glavno mesto Angkor, v bližini današnjega mesta Siem Reap. V mestu in okolici so zgradili utrjena mesta, ogromne bazene za vodo za namakanje in namakalni sistem. Poleg tega je vsak vladar zgradil nekaj Preberi vse

… v Preah Vihear

O prevozih v Kambodži sem že pisal. Vožnja iz Ban Lunga v Preah Vihear City je bila med bolj neprijetnimi na potovanju. Ob 7:00 sva bila pripravljena, da naju pobere kombi. Pobral naju je ob 7:40 in sva bila prva potnika. Potem smo pobrali še ostale turiste. Ker še nismo bili polni, so želeli napolniti kombi z domačini. Še uro in pol smo se peljali okrog, ker nihče ni želel z nami. Potem smo končno pobrali eno družino in se odpeljali. Med njimi je bil en majhen otrok, ki se je celo pot drl. Vsakič ko je zaspal, se je Preberi vse

… v Ban Lung (novo leto)

Ker je bilo tik pred novim letom, naju je skrbelo, da bo vse zasedeno, tako da sva po mailu rezervirala prenočišče. Ob prihodu v mesto sva bila presenečena, ko naju je na postaji čakal tuk-tuk, ki naju je odpeljal do prenočišča dober kilometer stran od centra. Tu sva ostala 3 noči in večinoma počivala. En dan sva se s kolesom odpeljala do bližnjega in zelo okroglega jezera, kjer sva se tudi kopala. Vrhunec dneva je bil, ko je na pomol, na katerem sva sedela, prišla skupinica menihov, ki so se tudi prišli kopat. Tako da sva imela manjši vpogled v to, Preberi vse

… k frizerju in božat slone! (Sen Monourom)

Iz Kratie sva se odpeljala v Sen Monorom. V Kambodži delujejo prevozi tako, da se zmeniš za prevoz v prenočišču, kjer spiš. Povejo ti, da te bo kombi pobral med 6:00 in 8:00, tako da vstaneš zelo zgodaj. Kombi verjetno začne s pobiranjem po mestu ob 6:00, ampak ponavadi malo kasneje, ti pa čakaš, da pride do tebe. Večinoma se s tem kombijem potem pelješ naprej, tokrat pa smo se peljali samo do drugega kombija, s katerim smo šli naprej. V drugem kombiju je bilo ogromno komarjev. V kombi najprej dajo vse turiste, potem pa zapolnijo vsa prosta mesta z Preberi vse

… v Kratie (začetek Kambodže)

Pot iz 4000 otokov v Kambodžo je bila, kot očitno večina poti, zanimiva. Najprej sva morala na otokih kupiti karto za čoln na “celino”. Vsi so kupovali direktne karte v Kambodžo, midva pa sva želela to urediti ločeno, ker sva mislila, da bova tako privarčevala. Na koncu niti ni bilo bistvene razlike, sva pa kar nekaj časa iskala, kje se kupi karto za čoln. Med vožnjo se je v čolnu začela nabirati voda. Nič kritičnega, da bi se potopili, a nahrbtniki so bili mokri, ker so bili na tleh. Potem sva na celini kupila karto za avtobus. Zraven je en Preberi vse

… v Laos (zaključen prispevek)

V Laosu sva se nameravala zadržati nekaj dni, a sva ostala kar 11 dni. Nisva šla na treking, kot sva nameravala, naju so pa navdušile do-it-yourself stvari (predvsem kolesarjenje) in umirjenost pri teh dejavnostih. Sicer je bilo veliko turistov, ker v južnem delu Laosa obstaja ena glavna cesta, ob kateri se vse dogaja in so tam skoncentrirani tudi vsi turisti. Verjetno bi pomagalo, če bi znala voziti motor, ker bi se lahko tako bolj oddaljila od množic. Ker sva načrtovala kratek postanek v Laosu, se nisva odločila za nakup lokalne SIM kartice, pa bi se jo vseeno splačalo, ker bi Preberi vse

… na Don Det (4000 otokov)

Prišel je božič. Želela sva nekam, kjer je bolj “umirjeno”, torej da je primerno za početi nič, da sva na miru, da je lažje najti zanesljiv internet za skypeanje domov. Že na začetku Laosa sva izbrala 4 tisoč otokov in zato sva pretekli teden malo hitela, da nama je uspelo priti pred božičem. Štiri tisoč otokov je otočje na jugu Laosa tik pred mejo s Kambodžo v reki Mekong. Otokov in otočkov je res veliko, njihovo število se pa hitro spreminja glede na višino gladine vode in erozijo. Midva sva šla na Don Det, ki je z mostom povezan z Preberi vse

… jahat slona! (Kiet Ngong)

Od Champasaka do Kiet Ngong-a, kamor sva šla, je samo 20 km zračne razdalje, ampak pot traja kar nekaj časa. Najprej smo se peljali 5 minut z avtom, potem smo se vkrcali na čoln in peljali čez reko. Tam smo počakali kombi, ki nas je odpeljal na jug. Midva sva izstopila po nekaj kilometrih, ostali so se pa peljali še naprej do 4000 otokov. Po zagotovilih tistega, ki nama je prodal karto do tu, naj bi bili tukaj tuk–tuk-i, ki bi naju odpeljali naprej. A jih ni bilo. Malo sva razmišljala, ugotovila da so javni prevozi (song–thaew) zelo redki in Preberi vse

… v Champasak

V Champasaku so naju odložili pred nekim guesthousom, v katerega nisva šla samo zato, ker so se preveč ponujali. Šla sva v enega drugega 100 m stran, kjer sva si privoščila dražjo sobo (11$/noč) za udobnejšo regeneracijo. Tako sva imela dobro posteljo, topel tuš in klimo, ki je sicer nisva rabila. Tuš in WC sta imela delno zatemnjeno stekleno steno, tako da se je videlo notri. Slikat se žal nisem spomnil, tako da prilagam ukradeno sliko in pa najino sliko kupa mravelj na steni. Neoptimalno pa je bilo, da wi-fi ni deloval in da, za razliko od večine drugih guesthousov, Preberi vse

… v Tad Lo

Do Tad Lo-ja prideš z avtobusom in kratko vožnjo s kombi-taksijem. Niti ne veva kako velika je vas, ker so vsi guesthousi, ki služijo tudi kot gostilne na eni ulici na koncu vasi in je to edini del, ki sva ga videla. Najprej sva šla na turistične informacije, ker še nisva obupala nad kakšnim trekingom. Tja je za nama prihitel možakar, ki je rekel, da pride informator šele popoldne. Tako sva šla v sosednji guesthouse, kjer sva bila poleg stalnih gostov edina gosta. Stalni gostje so tisti, ki so tam že mesece. Tu sva spala najceneje na potovanju, oba skupaj Preberi vse

… v Pakse

Vožnja v Pakse je bila ena najbolj tretje-svetovnih na potovanju. Sedela sva na razpadajočih sedežih v pred-predzadnji vrsti. Nekaj postaj po začetku se je na 9 sedežev za nama usedla velika družina z vsaj 20 člani, vsi podpovprečno čisti tudi po laoških standardih. Otroci so ležali po tleh in se plazili pod sedeži in podobno. Poleg tega imajo neko foro, da te iz avtobusa odložijo kar nekje sredi mesta, namesto na avtobusni postaji, da je težje dobiti tuk-tuk po normalni ceni, ker se pelješ z edinim, ki te tam pričakuje. Z najinim voznikom tuk-tuka sva se zmenila, da naju pelje Preberi vse

… v Savannakhet

Na avtobusu za čez mejo so bili večinoma domačini in samo 3 skupinice turistov. Najprej smo med vožnjo zamenjali stran vožnje na cesti in nato prispeli do meje. Domačini so šli samo čez mejo, turisti pa smo morali izpolniti prijavnico za vizo. Na srečo nas je avtobus na drugi strani meje počakal. Ano je en taksist poskušal prepričati, da je avtobus že odpeljal, a mu nisva verjela, saj je poleg naju stal gospod z avtobusa, ki je pobiral karte. Iz avtobusne postaje sva se odpeljala do guesthousa. Po krajšem počitku sva šla do turističnih informacij in na kosilo. Čas ni Preberi vse

… na Tajsko – zaključen prispevek (Prvič)

Ko sva načrtovala prvi postanek na Tajskem, sva bila prepričana, da bova imela štiri dni poležavanja na plaži (v resnici spanja v sobi) v Pattayi, pol dneva v Bangkoku in noč na vlaku dovolj časa, da dobiva grob občutek o Tajski, potem pa hitro naprej v Laos. Kot ste morda opazili iz najinih prejšnjih prispevkov temu ni bilo tako. V Pattayi za res nisva zdržala več kot pol tedna, a sva postanek v Ubon Ratchathani z veseljem podaljšala in se celo odločila za pot do Mukdahana. Torej, kaj naju je prepričalo? Dobra hrana (kadar ni fancy turistična hrana). Templji. Dobro Preberi vse

… v Mukdahan

Namesto da bi šla iz Ubona čez mejo v Laos, sva se odpeljala 2 uri na sever v mesto Mukdahan, ki je tudi ob meji z Laosom. Da razložim zakaj, moram najprej razložiti dolgoročnejši plan. Iz Tajske sva nameravala na vzhod v Laos, iz Laosa na jug v Kambodžo in prek Kambodže nazaj na zahod na Tajsko. Kratkoročno pa sva si zaželela iti v mesto Savannakhet v Laosu, dve uri severno od Ubona. Da ne bi šla 2x po isti poti, sva se odločila, da greva gor po Tajski strani, tam prečkava mejo in nazaj na jug po Laoški strani. V Preberi vse

… v Ubon Ratchathani

Kljub sicer dobremu spancu sva zgodaj zjutraj utrujena prispela v Ubon Ratchathani. Z song–thaew-om (Tajsko verzjo jeepneya) sva se odpeljala do centra in do enega guesthousa. V živo so bile cene nižje kot po internetu, tako da sva bila zadovoljna, da nisva rezervirala. Na začetku sicer ni bilo lastnice in smo se v skromni angleščini menili z nekim stalnim tajskim gostom, potem pa je prišla in sva le dobila sobo. Najprej sva šla spat za dobro uro in se zbudila popolnoma premočena, ker se je vmes soba segrela kot šotor na soncu. Potem sva šla raziskovati mesto, ki ima res Preberi vse

…v Bangkok (prvič)

Zadnje jutro v Pattayi sva se z kombijem odpeljala v Bangkok. Tam sva šla s podzemno in nadzemno železnico do glavne železniške postaje. Na vseh vhodih so nama pregledali nahrbtnike. Žal nimajo rentgena, kot na letališčih, ampak moraš odpreti nahrbtnik in ga pregledajo. Če imaš samo manjši nahrbtnik ali torbico to nekako deluje, ko pa prideva mimo dva popotnika z velikima nahrbtnikoma, se zadeva malo zakomplicira. Na železniški postaji sva kupila karti za nočni vlak na (severo)vzhod Tajske v Ubon Ratchathani. Ker sva lahko na postaji pustila prtljago, sva si popoldne ogledala bližnji Chinatown. Začela sva z ogledom 5,5 tonskega Preberi vse

… v Pattayo

Pattaya je obmorsko mesto na Tajskem, okrog 100 km jugovzhodno od Bangkoka. Zaradi te bližine je zelo popularno pri turistih, predvsem pri organiziranih turističnih skupinah. Temu primerne so tudi cene. Midva sva v Pattayo priletela iz Singapurja, ker je bil to najcenejši let v Indokino. Po nekem naključju sva našla ta let, ker pred tem sploh nisva vedela, da obstaja to letališče. V resnici je to neko manjše in napol vojaško (bivše vojaško) letališče. Avion je bil 3/4 prazen, kljub temu, da je bil nizkocenovnik. Letališka stavba pa zelo majhna – 2 vrsti za pregled potnih listov, majhen prostor za Preberi vse

… v Singapur

Kljub temu da sva letela 20° na zahod sva ostala v istem časovnem pasu. Pred pristankom sva (predvsem jaz, ker sem sedel ob oknu) uživala v pogledu na veliko ladij na morju. Pristali smo na letališču, ki ga pogosto izglasujejo za najboljše letališče na svetu (RTV SLO, World Airport Awards, CNN). Uživanje na letališču sva pustila za odhod in se s podzemno (ki je del poti nad zemljo) odpeljala do hostla. Spala sva na skupnih ležiščih, ampak sva imela zakonsko posteljo. Slikat se nisem spomnil, zato prilagam iz interneta ukradene slike. Hostel je bil ful fancy. Do vsega je bil Preberi vse

… na Filipine – zaključen prispevek

Filipini so bili zelo spremenljivi. Z nekaterimi stvarmi so naju močno navdušili, z drugimi močno razočarali. Ravno obratno kot Malezija, kjer je bilo vse “OK”. Imela sva tudi precej hitrejši tempo kot v Maleziji. Navdušili so naju: Vulkan Pinatubo Mumije v Kabayanu Riževe terase v Banaue in okolici Delno pod vodo v Moalboalu Otok Bohol Nad in pod vodo na otoku Malapascua Poceni medkrajevni prevozi in taksiji Razočarali pa: Promet v Manili Jezero in vulkan Taal Vodič pri mumijah v Kabayanu Delno Moalboal Hrana – jedla sva 2-3x dražje kot v Maleziji in slabše. Nisva uspela ugotoviti kako dobro in Preberi vse

… na otok Malapascua

Prejšnji zapis se je končal na ladji iz Bohola do mesta Cebu na otoku Cebu. Po pristanku sva šla direktno v taksi in na severno avtobusno postajo. Takoj sva se lahko vkrcala na avtobus, ki je bil spet brez klime. Kmalu zatem smo se odpeljali proti najbolj severni točki otoka. Ano je prvi dve uri vožnje močno zvijalo v trebuhu in je bila zelo hvaležna, da smo naredili postanek že pred polovico poti. Po 5 urah vožnje in samo 160 kilometrih smo prispeli do pristanišča in se vsi iz avtobusa prestavili na ladjico. V pristanišču so nas hoteli prepričati, naj vsi skupaj Preberi vse

… na Bohol (čokoladni grički in tarsierji)

Iz Moalboala sva se odpeljala z avtobusom nazaj v mesto Cebu. Na avtobusni postaji sva čakala bus. En je ustavil 50 metrov naprej in midva pograbiva nahrbtnike in hitiva na avtobus, za nama pa so se domačini drli, da je ta bus brez klime in da čez 5 min pride tak s klimo. Vseeno sva šla s tem in prišparala zanemarljivo malo. Naju pa vsaj ni zeblo kot na prejšnjem avtobusu. V Cebu sva morala priti do pristanišča, ki je okoli 2 km stran od končne postaje najinega avtobus. Iz nekega razloga so bili vsi taksiji polni, tako da sva Preberi vse

… v Moalboal (podvodni svet)

Iz mesta Cebu sva se odpravila v Moalboal, ki je znan po jatah sardin, ki plavajo blizu obale. Po manjših težavah z barantanjem za tricikel, naju je odpeljal v izbran hotel, ki pa je bil poln. Nato naju je odpeljal v “njegov” hotel, ki je bil močno predrag in nato še v enega, ki je bil odličen in za primerno ceno. Popoldne sva šla na večerjo in na plažo. Nimava slik, ampak plaža je bila grda, kamnita in polna morske trave in drugih rastlin. Ker sva imela veliko stvari s sabo, sva šla plavat zaporedno. Prvi sem bil jaz. Naredil Preberi vse

… v Cebu

Po celonočni vožnji sva prispela v Manilo. Takoj sva nadaljevala s taksijem na letališče na majhen domestic terminal. Terminal je tako majhen, da nima pred check-in-om nobenih čakalnic, ampak ima pred vhodom v stavbo čakalnico na prostem. Po uri in pol leta sva bila že v Cebu. Taksist ni vedel, kje se nahaja najin hotel, tako da sem mu jaz navigiral po Google Maps. Hotel ni bil blizu centra, je pa bil blizu velikega nakupovalnega središča, kjer sva preživela popoldne. Ana je kupila nove hlače, jaz pa nov telefon. Vmes sva uspela tudi oprati obleke.

… v Banaue in okolico (riževe terase)

Vožnja v Banaue je bila zanimiva. Nekaj kilometrov pred ciljem na klancu navzdol so jeepneyu odpovedale zavore. Voznik je probal rešiti situacijo z ročno zavoro in prestavljanjem v nižjo prestavo. To žal ni imelo dovoljšnega učinka, tako da je zapeljal v jarek in ob steno, kjer smo se drajsali, dokler se nismo ustavili. Glej slike – dim na slikah je, ker so polili vodo po zavorah. Prišel nas je iskat nov jeepney in nas odpeljal do Banaue. Ob prihodu v Banaue je bilo oblačno/megleno in občasno je deževalo. Najprej sva poiskala nastanite, potem sva šla na kosilo in na turistične Preberi vse

… v Sagado

Ob prihodu v Sagado se z Nemkama nisva strinjala, ali naj gremo tja, kjer imamo “rezervirano”, ali naj si sami poiščemo prenočišče. Zato smo se ločili. Z Ano sva šla proti lokaciji, kjer naj bi imeli rezervirano. Nisva poznala točne lokacije, samo približno. Ko nisva našla, sva poklicala tja in je šel pogovor nekako takole: “Ja, mi je Riccy rekel, da pridete. Ampak imamo že vse zasedeno.” Med potjo nazaj v center sva preverila vse nastanitve in je bilo vse zasedeno. Na turističnih informacijah so nama dali seznam nastanitev, kjer naj bi še imeli prostor. Sva jih večino poklicala po Preberi vse

… v Kabayan (mumije)

Peljali smo se 3,5 h po lušni dolini z veliko visečimi mostovi. Ob prihodu v Kabayan sva srečala enega od vodičev v vasi, ki je bil zaseden, tako da smo se zmenili, da se kasneje zmenimo vse. Potem sva šla v edino nastanitev v vasi. Dala sva oprat obleke (z običajnim kompliciranjem, katere obleke smejo v sušilca in katere ne smejo na vročo vodo) in so jih odlično oprali. Majice, za katere sva mislila, da ne bodo nikoli več bele, so postale spet bele. Na koncu so pa še pozabili zaračunati pranje. Šla sva na sprehod po vasi in do Preberi vse

… v Baguio

V Baguio sva prispela enkrat popoldne. Želela sva direktno nadaljevati v Kabayan, ampak nisva bila prepričana, če obstaja popoldanski javni prevoz. Možakar na postaji naju je prepričal, da obstaja prevoz samo dopoldne in naju prepričal v njegovo nastanitev in sva se mu vdala. Predvsem zato, ker nisva imela plana B – kaj če bova mogla prenočiti v Baguio-u. Nastanitev je bila sicer OK, ampak stene so bile zelo tanke in celo noč so se ljudje premikali na okoli in bili glasni. Kasneje sva šla na turistične informacije, kjer so potrdili, da je edini zanesljivi prevoz kombi ob 6:00. Dobila sva Preberi vse

… na Mt. Pinatubo (vulkan)

Prejšnji zapis se je končal z dvourno vožnjo v Manili. Sledilo je 1,5 km hoje do naslednjega avtobusa. Vmes sva šla jest in znočilo se je. Sledila je 2 h vožnja do roba Manile in še 2 h naprej. Potem pa še 45 minut s triciklom do guesthousa. Če ne bi bila že po mailu zmenjena, da prideva, bi verjetno prenočila v Manili in prišla naslednji dan. Na Mt. Pinatubo se štarta najkasneje ob 7:00 zjutraj, zaradi nekih varnostnih razlogov. Najprej je 1,5 h vožnje s 4×4 jeepom (tudi čez reke), potem pa še 1,5 h hoje (tudi čez reke). Preberi vse

… na jezero Taal

Iz Manile sva pobegnila na jug, v mestece Tagaytay. Mesto leži na hribu nad jezerom Taal in ponuja prekrasen pogled na samo jezero ter otok sredi jezera. Jezero Taal delno zapolnjuje kaldero Taal. Kar naredi to jezero res posebno, je redek pojav jezera na otoku, ki ima na sredini otok, na katerem je jezero, na katerem je nato še en otok. Se pravi: na filipinskem otoku Luzon je jezero Taal, na katerem je Vulkanski otok, na katerem je Vulkansko jezero, na katerem je otoček. Naju je avtobus s južne avtobusne postaje v Manili odložil v Tagaytayu na vrhu ulice, kjer Preberi vse

… v Manilo

Let v Manilo je potekal nadvse udobno. Sedela sva v prvi vrsti z veliko prostora z noge in ob oknu, tako da sva imela čudovit razgled na Filipine iz zraka. Dobila sva tudi sendvič, za katerega se je izkazalo, da je veliko boljšega okusa kot je videti. Na letališču sva kupila lokalno SIM kartico in se sprehodila skozi trgovine v upanju, da bova našla vodiča za Filipine. Seveda sva bila pri tem neuspešna. Taksi vsa si poiskala v drugem nadstropju, kjer so načeloma odhodni leti, a je štartnina tam cenejša (40 filipinskih pesotov namesto 70). V prvih minutah vožnje naju Preberi vse

Konec Malezije

Zadnji dan Malezije sva šla na pošto. Želela sva iti že dan prej, ampak je bila zaprta. Domov sva poslala paket, ki je ravno danes, ko to pišem in objavljam prišel domov. Domov sva poslala nekaj oblek, ki sem jih preveč vzel s seboj in kar sva nakupila spomnikov. Potem sva drvela še v fotokopirnico natisnit letalsko karto iz Filipinov v Singapur. Ob vstopu v Filipine moraš namreč imeti dokazilo o karti ven iz Filipinov. Vožnja z avtobusom na letališče je bila zabavna, ker sva bila edina na avtobusu. V stilu pa sva tudi letela – v prvi vrsti. Končni Preberi vse

… na plažo (Mañana)

Že kar nekaj časa sva vedela, da želiva zadnje nekaj dni v Maleziji preživeti na plaži. A vse do zadnjega nisva vedela kje. V vseh vodičih namreč oglašujejo severni del Bornea, a se je nama zdel majčkeno predaleč, da bi se tja odpravila samo za dva dni. Tako sva se odločila za nekoliko bližji obalni resort Manana, ki se nahaja dve uri vožnje severno od Kota Kinabalauja. Rezervacijo sva opravila preko telefona (drugače se ne da) in se na njihovo pobudo domenila, da naju nekdo pobere pred vrati guesthousa v KK. Z avtobusom greš lahko le del poti, zadnji del Preberi vse

… na reko Kinabatangan

Odločila sva se za 3 dni in 2 noči rečnega safarija, ker je bilo ceneje, kot če bi šla 2 dni in 1 noč in potem preživela še en dan kjerkoli. Tako sva šla na 2 popoldanski in 2 jutranji plovbi po reki. To nama ni bilo dovolj in sva doplačala še eno nočno plovbo. Poleg na slikah vidnih živali, smo videli še Enega orangutana, ampak je bil malo skrit med vejami. Letečega lemurja, ampak je spal in zgledal kot veja. Mnogo drugih ptičev. Več Flying fox-ov – to je ena vrsta velikih netopirjev. Nekronološko razvrščene slike rečnega safarija: Na Preberi vse

… v Sandakan in Sepilok (orangutani)

Vožnja v Sandakan je trajala cel dan. To je bila prva nadležna vožnja z avtobusom. Ves čas je preveč rukalo, da bi bilo možno početi kaj drugega, kot poslušati podcast/audiobook/glasbo, to pa tudi ni bilo možno, kjer so prenaglas vrteli glasbo po zvočnikih. Naslednji dan sva šla na izlet v bližnji Sepilok. Tam imajo zavetišče/rehabilitacijski center za bolne in/ali poškodovane orangutane in sun bears. Zavetišče za orangutane deluje v štirih stopnjah: Najbolj bogi orangutani so v izoliranih kletkah. Ko si dovolj opomorejo, so spuščeni na prostem. Izgleda kot živalski vrt, z igrali in podobnim, ampak ni ograje. Če gre kakšen Preberi vse

… v Kota Kinablu

Vožnja z ladjico v Kota Kinabalu je bila vse prej kot prijetna. Pogledali smo skoraj dva filma in vse kar sem dosegla z gledanjem v ekran je bila slabost. Ves čas naju je kljub anorakom zeblo in kar velik del poti smo se guncali na valovih. Tako sva bila zelo vesela, ko sva lahko končno stopila na pomol v Kota Kinabauju. Sledila sva priporočilu gospoda z Brunejske avtobusne postaje in odložila nahrbtnike v precej majhnem, a prijetnem guesthousu. Tudi tukaj so imeli mačke, po stenah pa so bili nalimani razni posterji, izrezki iz časopisov, reklame turističnih agencij in predlogi za Preberi vse

Pitstop v Bruneju

Pranje perila? Nič lažjega! Ko sva se vrnila v Miri, sva se odpravila v do-it-yourself pralnico. Pri pranju sva se naučila eno pomembno lekcijo. Obleke se veliko bolje operejo, če jih daš najprej v pralni stroj in šele nato v sušilec… Brunej Noč sva prespala v istem hostlu kot nazadnje, ko sva bila v Miri. Naslednji dan naju je prijatelj od lastnice hostla zapeljal v glavno mesto Bruneja, Bandar Seri Begawan (BSB). Vožnja je trajala približno tri ure, z vsemi vmesnimi postanki, kot so prevzem neznanega avtomobilskega dela, tankanje in prehod čez mejo. Večino časa smo se vozli nekaj deset Preberi vse

… v Mulu World Herritage Site (UNESCO)

Mulu (oziroma Gunung Mulu) je območje pod UNESCOM. Glavne stvari so jame, pinnacles (več o njih kasneje), džungla in živali, predvsem netopirji. Dostop Do Mulu je treba z avionom na propeler, ki pa ni majhen – sprejme 68 ljudi. Vožnja traja 30 minut iz Miri, imajo pa tudi daljše lete iz Kuchinga in Kota Kinabalu. Letališče v Mulu je res smešno, ker je tako majhno. Ob visoki vodi je možno iti tudi z ladjo, ampak to uporabljajo samo domačini za prevoz tovora. Možno je pa iti s kombinacijo ladij in hoje iz dela Malezije med Brunejevima deloma. Jame Jame imajo Preberi vse

… iz Kuchinga prek Sibu v Miri

Pot iz Kuchinga se je začela s 30 minutnim usklajevanjem s taksistom, kje naj naju pobere. Na srečo smo začeli usklajevanje dovolj zgodaj, da nisva zamudila edine ladje proti Sibu. Iz Kuchinga je možno iti v Sibu z avtobusom (7,5 h) ali ekspresno ladjo (5 h). Iz nekega razloga oboje stane skoraj isto, pa še ladja te v Sibu odloži v centru, bus pa ne. Ladja je hitra (26 vozlov, 49 km/h). Kljub temu sva bila raje zunaj na vetru, hrupu od motorja in leseni klopci, kot notri na avionskih sedežih in mrzli klimi. Vožnja je vključevala dva zanimiva postanka. Najprej smo šli tankat, potem Preberi vse

… v Kuching

Prva težava, na katero naletiš, ko prideš v novo mesto, je, kje boš spal? Ker sva z Žigom ugotovila, da porabiva enako časa in energije, za to da preko spleta rezervirava prenočišče, kot da ga preko spleta poiščeva in se nato pojaviva tam na vratih, sva se odločila za drugo opcijo. Tako sva prvo uro v Kuchingu prebila ob sprehajalni poti ob Sarawak reki in iskala primeren hostel. Po nekaj desetminiuten iskanju se naju je skupina Nemcev usmilila in so nama predlagali hostel, v katerem so spali. Po daljšem iskanju hostla, katerega napis z imenom je tako dobro skrit, da Preberi vse

… iz Kuala Lumpurja preko Kuchinga v narodni park Bako

Po skoraj desetih dneh potovanja, sva končno ugotovila, kaj narediti, da se znebiš jet leg-a. Vstaneš ob pol štirih ponči, ujameš bus do Kuala Lumpurskega letališča, greš za dve uri na letalo, se s taksijem odpelješ do informacijskega centra v Kuchingu, tam rezerviraš spanje v Bako narodnem parku, se usedeš na avtobus, nato na čoln, ker je oseka skočiš v vodo, prispeš v park in potem po džungli kakšno uro in pol iščeš proboscis opice (Proboscis moneyks) (uspešno), za konec pa se odpraviš še za dve uri na voden nočni sprehod po džungli. Verjemite, ob pol enajstih zvečer, ko sva Preberi vse

… na Pangkor

Prvi dan na Pangkorju sva začela s spanjem do poldneva, potem pa sva še malo podaljšala počitek, ker je ravno začelo deževati. Za zajtrk sva šla na palačinke. Potem sva se šla kopat. Ker vsaj 50-100 m okoli naju ni bilo nikogar, sva si drznila pustiti stvari (nič vrednega razen ključev od hotelske sobe) nevarovane in sva se oba oddaljila za 10 m. To so hitro ugotovile opice, ki so želele kaj ukrast. Glej video! Nisva si upala biti preveč agresivna, ker potem baje tudi one postanejo agresivne in baje imajo močne zobe in kremplje. Morje je toplo (baje 29-30 Preberi vse

… iz Kuala Lumpurja preko Ipoha na Pulau Pangkor

Za naslednjo destinacijo sva imela v načrtu iti na otok Pulau Pangkor. Ker je le-ta priljubljena vikend točka, sva čakala na nedeljo popoldne, da se izogneva gneči. Imela pa sva že dovolj Kuala Lumpurja in sva se želela nekam premakniti. Šla sva v Ipoh, ki je približno v pravi smeri. Ko sva v guesthousu spraševala o avtobusih do tja (Kuala Lumpur nima glavne avtobusne postaje, kjer bi lahko izvedel to, ampak ima ene 4, tako da moraš najprej vedeti, na kateri ustavlja tvoj avtobus, da ti lahko potem povedo, kdaj pelje), so nama rekli, da je vlak boljša opcija, da Preberi vse

… v Kuala Lumpur (Part 2) in Batu Caves

Spala sva samo do 11ih! Prejšnji večer sem pogledal, kako priti do Batu Caves. Čisto enostavno je, greš do končne postaje z mestnim vlakom… Šla sva na napačen vlak, tako da sva morala nazaj. Vmes sva se ustavila še pri Petronas Towers, da sva si jih ogledala še v dnevni svetlobi in kupila lokalno SIM kartico, tako da imava sedaj internet vedno v žepu. Potem sva končno šla na pravilen vlak in do Batu Caves. Gre za kompleks hindujskih templjev, ki so delno v jami. Pred kratkim (2006) so zgradili tudi 43 metrski pozlačen kip hindujskega boga vojne. Glavna atrakcija Preberi vse

… v Kuala Lumpur (Part 1)

Spala sva skoraj 12 ur, do 13ih po lokalnem času. Žiga s tem ni bil niti najmanj zadovoljen. Soba nima oken, no ima, ampak samo na hotelski hodnik in ne na ulico, zato v njej hitro izgubiš občutek za čas. Guesthouse je zelo osnovno opremljen, a je tudi čist. Tuš in stranišče sta recimo v istem prostoru, kar posledično rezultira v vedno čisti školjki, a na žalost tudi vedno mokri. Za zajtrk (ob 14ih) sva si privoščila 2 dni stare sendviče, nato pa se odpravila na sprehod po Chinatownu, kjer spiva. Ceste so hrupne, pešči ne upoštevajo semaforjev, stojnice pa Preberi vse

… v Kuala Lumpur (Part 0)

Let v Abu Dhabi je bil brez posebnosti, med tem ko je bil let v Kuala Lumpur malo bolj zabaven. Žiga je bruhal (večkrat), meni pa je uspelo vsaj tretjino Žigovih podvigov prespati. Na meji sem bila jaz ponovno bolj sumljiva kot Žiga. Očitno je gospod, ki je podeljeval vize, prvič slišal za Slovenijo in ni bil prepričan, da je moj potni list ni ponarejen. Nisva pa potrebovala nobenega dokaza o izhodnem letu. Najprej sva dvignila Malezijske Ringgite. Menjalni tečaj ni preveč stabilen. V času najinega leta iz Abu Dhabija je euro izgubil skoraj 5% proti Ringgitu. Na letališču sva Preberi vse

… v Benetke

Prvi del poti je ze za nama. Z GoOpti-jem sva se uspešno pripeljala na letališče Marco Polo v Benetkah in na poti spoznala Ivana, ki se nama bo pridružil na letu v Abu Dhabi, nato pa leti za 14 dni na Tajko in Filipine. Meni (najbolj nedolžni od trojice) so na varnostnem pregledu edini obrnili nahrbtnik na glavo in vsebino stresli na pladenj, fanta pa se nista zdela sumljiva. Sok na letališču je v redu, krof odličen, kava pa… no, nič posebnega. Očitno smo zgrešili lok, ki ga je predlagala Urška. Lep pozdrav iz Benetk, MM