… v Kuala Lumpur (Part 0)

Let v Abu Dhabi je bil brez posebnosti, med tem ko je bil let v Kuala Lumpur malo bolj zabaven.

Žiga je bruhal (večkrat), meni pa je uspelo vsaj tretjino Žigovih podvigov prespati.1

Na meji sem bila jaz ponovno bolj sumljiva kot Žiga. Očitno je gospod, ki je podeljeval vize, prvič slišal za Slovenijo in ni bil prepričan, da je moj potni list ni ponarejen. Nisva pa potrebovala nobenega dokaza o izhodnem letu.

Najprej sva dvignila Malezijske Ringgite. Menjalni tečaj ni preveč stabilen. V času najinega leta iz Abu Dhabija je euro izgubil skoraj 5% proti Ringgitu.

Na letališču sva kupila kupon za taksi do želenega naslova v centru, tako da naju noben ni mogel nategniti. V resnici gre za družbo, ki ima monopol nad taksiji, ki vozijo v mesto, a je bila cena zmerna in v naprej določena. Je pa kar daleč, skoraj uro vožnje.

V guesthouse sva prišla okoli pol enih. Sledil je tuš in težko pričakovan spanec.

  1. Žiga vztraja, da mora nujno opisat kaj se je dogajalo, zato mu tu prepuščam pisanje. Nekje pri koncu Indije je bila kratka turbulenca. Meni je bilo slabo. Ravno ko je pilot dovolil, da se odpnem, pa sem začel bruhati in sem izbruhal vse kar sem imel v želodcu. V trenutku, ko sem imel prazen želodec, sem se začel počutiti v redu. Dal sem stevardesi vrečko in je bila čisto zaskrbljena. Potem sem malo popil in nič pojedel pri naslednji malici in je drugo stevardeso skrbelo zakaj. Ko sem ji razložil, je bila zaskrbljena, da se nisem z njihovo hrano zastrupil (nisem), mi rekla, da mi bo prinesla sprite, ker da to pomaga in da naj ji povem, če bom še enkrat bruhal. Sprite ni pomagal. Kmalu po začetku spusta sem spet izpraznil vse kar sem spil. Stevardese so mi prinesle novo vrečko, šop robčkov in kar celo flašo vode, ker smo se bližali pristanku in se je mudilo. Jaz pa sem se spet ok počutil, ker sem imel prazen želodec. Ko smo pristali in ustavili, sem se odločil, da je sedaj OK, da popijem par požirkov vode. Nope. 30 sekund kasneje je bil želodec spet prazen. Kasneje je bilo potem vse OK.